Raderfordij

Raderfordij je kemijski element z atomskim številom 104 (Rf), v 7. periodi, 4. skupini in bloku d. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: eksperimentalno ni določeno. Elektronska konfiguracija: [Rn] 5f14 6d2 7s2.

Atomsko število104

Standardna atomska masabrez standardne atomske mase

Skupina4

Perioda7

Blokd

Elektronska konfiguracija[Rn] 5f14 6d2 7s2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Pri supertežkem sintetičnem elementu elektronska konfiguracija temelji na sodobnih atomskih modelih, kemijsko obnašanje pa je le omejeno eksperimentalno preverjeno. Relativistični učinki lahko pomembno spremenijo pričakovane trende skupine.

Elektronska konfiguracija atoma je [Rn] 5f14 6d2 7s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Pri tem supertežkem sintetičnem elementu so bile raziskane le zelo majhne količine posameznih atomov. Njegova kemija je zato omejeno eksperimentalno poznana, številne napovedi o ionih in spojinah pa temeljijo na relativističnih kvantno-kemijskih izračunih.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Makroskopski vzorec ni bil pripravljen, zato običajne materialne lastnosti, kot so gostota, tališče in vrelišče, niso eksperimentalno določene. Objavljene vrednosti za supertežke elemente so večinoma teoretične napovedi.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Znanstvene raziskave

Raderfordij nima običajne tehnične uporabe. Nastaja atom za atomom v raziskovalnih poskusih, kjer pomaga preučevati zgradbo in stabilnost supertežkih jeder ter kemijo skrajno težkih elementov.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 7. periodi in 4. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Hafnij, Tantal, Raderfordij, Dubnij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevprehodna kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturieksperimentalno ni določeno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 32 · 10 · 2

Gostotaeksperimentalno ni določeno

Tališčeeksperimentalno ni določeno

Vreliščeeksperimentalno ni določeno

Elektronegativnost po Paulingu—

Prva ionizacijska energija—

Elektronska afiniteta—

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Raderfordij je sintetični element. Nastaja v jedrskih reakcijah in ga prepoznamo po značilnih razpadnih verigah nastalih atomov; količine so mnogo premajhne, da bi lahko pripravili običajen makroskopski vzorec.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Raderfordij nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.

Raderfordij nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Raderfordij je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.