Mendeleev
Mendeleev · Spojine

Bakrov(II) sulfat

CuSO4

Bakrov(II) sulfat (CuSO4) je sulfatna ionska sol. Lastnosti izhajajo iz sestave, vezi, geometrije ter iz obnašanja delcev v čisti snovi in v raztopini.

Osnovni podatki

Kemijska formulaCuSO4
Molska masa159.602 g/mol
Agregatno stanje pri 20 °Ctrdna snov
Vrsta snovisulfatna ionska sol
Prevladujoča vezionska mreža z večatomnim ionom

Kaj pove formula

Ena formulna enota CuSO4 vsebuje 1 × baker (Cu), 1 × žveplo (S), 4 × kisik (O). Iz relativnih atomskih mas dobimo molsko maso približno 159.602 g/mol. Indeksi pomenijo število atomov; sami ne določajo naboja, geometrije ali oksidacijskega stanja.

Masni deleži elementov

Po masi največ prispeva kisik (O, 40.1 %). Masni delež je odvisen od števila atomov in njihovih relativnih atomskih mas, zato ga ne moremo sklepati samo iz indeksov v formuli.

Elementi v formuli#% m/m
baker (Cu)139.8 %
žveplo (S)120.1 %
kisik (O)440.1 %

Zgradba in vezi

Bakrov(II) sulfat CuSO₄ je ionska sol iz Cu²⁺ in SO₄²⁻. Brezvodni CuSO₄ in pogosti pentahidrat CuSO₄·5H₂O se razlikujeta po hidrataciji in barvi; modra barva pentahidrata je povezana z okoljem Cu²⁺.

Pri razlagi zgradbe moramo ločiti vezi znotraj delca od sil med delci. Polarnost vezi, oblika molekule, delokalizacija elektronov ali mrežna zgradba vplivajo na topnost, fazne prehode in reaktivnost po različnih mehanizmih.

Prikazi R3

Strukturni pogled.
Strukturni pogled.
Povezava med zgradbo in lastnostmi.
Povezava med zgradbo in lastnostmi.
Reakcijski ali ravnotežni kontekst.
Reakcijski ali ravnotežni kontekst.

Kemijsko obnašanje

V vodi nastanejo hidratirani Cu²⁺ in SO₄²⁻, raztopina pa prevaja električni tok. Cu²⁺ tvori koordinacijske komplekse in sodeluje v redoks reakcijah, pri katerih se lahko spremeni oksidacijsko stanje bakra.

Številčne lastnosti imajo pomen le skupaj s pogoji. Temperatura, tlak, čistost in sestava zmesi lahko spreminjajo agregatno stanje, gostoto, topnost in hitrost reakcij. Pri hlapnih snoveh je pomembna tudi koncentracija hlapov, pri trdnih pa kristalna oblika in velikost delcev.

Raztopine, ravnotežja in pogoji

V raztopini ali plinski zmesi ni nujno, da prevladuje ista oblika kot v čisti snovi. Hidratacija, asociacija, dimerizacija ali reakcija s topilom lahko spremenijo dejansko porazdelitev kemijskih vrst.

Pri primerjavi podatkov moramo navesti okolje in koncentracijo. Ista sumarna formula ne pove, ali imamo ločene molekule, razsežno mrežo, hidratirano obliko ali ravnotežno zmes več vrst.

Uporaba in pomen

Uporablja se v laboratoriju, elektrokemijskih postopkih ter nadzorovanih industrijskih in kmetijskih uporabah.

Uporaba snovi izhaja iz kombinacije reaktivnosti, polarnosti, hlapnosti, mehanskih lastnosti ali sposobnosti tvorbe drugih materialov. Koristna lastnost v nadzorovanem procesu je lahko pri nenadzorovani izpostavitvi vir tveganja.

Varnost in pravilen kontekst

Pri zaužitju je škodljiv in zelo strupen za številne vodne organizme.

Varnostni profil je odvisen od odmerka, koncentracije, agregatnega stanja in poti izpostavitve. Pri plinih in hlapnih tekočinah je ključno prezračevanje, pri prahu pa tudi velikost delcev. Samo kemijsko ime zato ne zadošča za oceno tveganja.

Pomembna primerjava

V primerjavi s CaSO₄ je bolj topen, Cu²⁺ pa prinaša izrazito koordinacijsko in redoks kemijo.

Primerjava sorodnih spojin pokaže, da lahko majhna sprememba funkcionalne skupine, oksidacijskega stanja ali prostorske zgradbe močno spremeni polarnost, reaktivnost, toksičnost in uporabo.

Elementi v formuli