Dihanje
Kisik se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Kisik je kemijski element z atomskim številom 8 (O), v 2. periodi, 16. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: plinasto. Elektronska konfiguracija: [He] 2s2 2p4.
Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.
Elektronska konfiguracija atoma je [He] 2s2 2p4. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Prosti kisik je predvsem O₂, njegova alotropska oblika pa je ozon O₃. Tvori okside, perokside, vodo, kisikove kisline in neštete organske spojine.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje plinasto. Gostota je navedena kot 1.429 g/L. Tališče je 54.37 K (-218.8 °C). Vrelišče je 90.19 K (-183 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Dihanje, Metalurgija, Jeklo in Čiščenje vode.
Kisik se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Kisik se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Kisik se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Kisik ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.
Element leži v 2. periodi in 16. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Dušik, Kisik, Fluor, Fosfor, Žveplo, Klor. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Kisik je povezano z imenom Carl Wilhelm Scheele. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Standardna atomska masa je podana kot interval [15.99903, 15.99977]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.
Kisik ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.