Kemijski element · referenčna stran
16S

Žveplo

Žveplo je kemijski element z atomskim številom 16 (S), v 3. periodi, 16. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ne] 3s2 3p4.

Atomsko število16
Standardna atomska masa[32.059, 32.076]
Skupina16
Perioda3
Blokp
Elektronska konfiguracija[Ne] 3s2 3p4
Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.

Elektronska konfiguracija atoma je [Ne] 3s2 3p4. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Žveplo ima več alotropskih oblik; pri običajnih pogojih so značilne obročaste molekule S₈. Tvori sulfide, sulfate, okside in številne organske žveplove spojine.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 2.07 g/cm³. Tališče je 388.4 K (115.2 °C). Vrelišče je 717.8 K (444.6 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Proizvodnja gnojil, Žveplova kislina in Vulkanizacija kavčuka.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Proizvodnja gnojil

Žveplo ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Žveplova kislina

Žveplo ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Vulkanizacija kavčuka

Žveplo se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 3. periodi in 16. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Dušik, Kisik, Fluor, Fosfor, Žveplo, Klor. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevvečatomska nekovina
Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno
Elektronske lupine2 · 8 · 6
Gostota2.07 g/cm³
Tališče388.4 K (115.2 °C)
Vrelišče717.8 K (444.6 °C)
Elektronegativnost po Paulingu2.58
Prva ionizacijska energija999.6 kJ/mol
Elektronska afiniteta200.4 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Žveplo oziroma materiali, ki ga vsebujejo, so bili znani že v antiki, dolgo pred sodobno atomsko teorijo. Današnji kemijski element je enolično opredeljen z atomskim številom 16.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je podana kot interval [32.059, 32.076]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.

Žveplo ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.