Znanstvene raziskave
Ajnštajnij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Ajnštajnij je kemijski element z atomskim številom 99 (Es), v 7. periodi, —. skupini in bloku f. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Rn] 5f11 7s2.
Pri lantanoidih in aktinoidih se postopno zapolnjujejo f-orbitale. Zaradi majhnih energijskih razlik med bližnjimi stanji imajo ti elementi podobne, vendar ne povsem enake kemijske lastnosti.
Elektronska konfiguracija atoma je [Rn] 5f11 7s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Najznačilnejše so ionske spojine in kompleksi, pri katerih se pogosto pojavlja oksidacijsko stanje +3. Pri aktinoidih so zaradi energijsko dostopnih orbital pogosta tudi druga oksidacijska stanja.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 8.84 g/cm³. Tališče je 1 133 K (859.9 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave.
Ajnštajnij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
V bloku f lahko element neposredno primerjamo s sosedi: Berkelij, Kalifornij, Ajnštajnij, Fermij, Mendelevij. Takšna primerjava pomaga slediti spremembam elektronske konfiguracije, atomskega polmera in kemijskih lastnosti v nizu lantanoidov ali aktinoidov.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Ajnštajnij je povezano z imenom Lawrence Berkeley National Laboratory. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Ajnštajnij nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.
Ajnštajnij nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.
Ajnštajnij je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.