Superprevodni magneti
Niobij se uporablja v magnetnih materialih ali sestavnih delih, kjer sta pomembna magnetni odziv in stabilnost materiala.
Niobij je kemijski element z atomskim številom 41 (Nb), v 5. periodi, 5. skupini in bloku d. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Kr] 4d4 5s1.
Pri prehodnih elementih v kemiji sodelujejo elektroni zunanje s-lupine in bližnjih d-orbital. To omogoča več oksidacijskih stanj, tvorbo kompleksov ter raznolike magnetne in katalitske lastnosti.
Elektronska konfiguracija atoma je [Kr] 4d4 5s1. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Element lahko tvori več oksidacijskih stanj ter številne okside, halogenide, soli in koordinacijske komplekse. Njihova stabilnost je odvisna od elektronske zgradbe in reakcijskih pogojev.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 8.57 g/cm³. Tališče je 2 745 K (2 472 °C). Vrelišče je 5 017 K (4 744 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Superprevodni magneti, Metalurgija, Jeklo in Nakit.
Niobij se uporablja v magnetnih materialih ali sestavnih delih, kjer sta pomembna magnetni odziv in stabilnost materiala.
Niobij se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Niobij se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Niobij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Element leži v 5. periodi in 5. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Titan, Vanadij, Krom, Cirkonij, Niobij, Molibden. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Niobij je povezano z imenom Charles Hatchett. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Standardna atomska masa je 92.90637(1). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.
Niobij ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.