Kemijski element · referenčna stran

33As

Arzen

Arzen je kemijski element z atomskim številom 33 (As), v 4. periodi, 15. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ar] 3d10 4s2 4p3.

Atomsko število33

Standardna atomska masa74.921595(6)

Skupina15

Perioda4

Blokp

Elektronska konfiguracija[Ar] 3d10 4s2 4p3

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.

Elektronska konfiguracija atoma je [Ar] 3d10 4s2 4p3. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 5.727 g/cm³. Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Polprevodniki, Zlitine in Zaščita lesa.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Polprevodniki

Arzen je v tej uporabi pomemben zaradi svojih električnih, elektrokemijskih ali polprevodniških lastnosti. Natančna vloga je odvisna od kemijske oblike in zgradbe materiala.

Zlitine

Arzen se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.

Zaščita lesa

Arzen se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 4. periodi in 15. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Silicij, Fosfor, Žveplo, Germanij, Arzen, Selen. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevpolkovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 5

Gostota5.727 g/cm³

Tališče—

Vrelišče—

Elektronegativnost po Paulingu2.18

Prva ionizacijska energija944kJ/mol

Elektronska afiniteta77.65 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Zgodovina elementa Arzen vključuje prepoznavanje njegove posebne kemijske identitete, pripravo dovolj čistega vzorca in poznejšo umestitev v periodni sistem po atomskem številu 33.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 74.921595(6). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Arzen ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.