Metalurgija in jeklo
Železo se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Železo je kemijski element z atomskim številom 26 (Fe), v 4. periodi, 8. skupini in bloku d. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ar] 3d6 4s2.
Pri prehodnih elementih v kemiji sodelujejo elektroni zunanje s-lupine in bližnjih d-orbital. To omogoča več oksidacijskih stanj, tvorbo kompleksov ter raznolike magnetne in katalitske lastnosti.
Elektronska konfiguracija atoma je [Ar] 3d6 4s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Železo najpogosteje tvori spojine v oksidacijskih stanjih +2 in +3. Pomembni so oksidi, hidroksidi, soli in koordinacijske spojine; v materialih imajo osrednjo vlogo zlitine železa.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 7.874 g/cm³. Tališče je 1 811 K (1 538 °C). Vrelišče je 3 134 K (2 861 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Metalurgija in jeklo, Gradbeništvo in Biologija.
Železo se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.
Železo se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Železo se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Element leži v 4. periodi in 8. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Mangan, Železo, Kobalt, Tehnecij, Rutenij, Rodij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Železo oziroma materiali, ki ga vsebujejo, so bili znani že v antiki, dolgo pred sodobno atomsko teorijo. Današnji kemijski element je enolično opredeljen z atomskim številom 26.
Standardna atomska masa je 55.845(2). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.
Železo ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.