Kemijska vez
Kemijska vez je energijski problem. Jedra in elektroni se razporedijo tako, da vsota privlačnih in odbojnih interakcij ustvari stanje z nižjo energijo. „Ionska“, „kovalentna“ in „kovinska“ vez so uporabni modeli razporeditve elektronov, ne tri neodvisne sile.
Razlika elektronegativnosti
Ravnovesno razdaljo določa energijski minimum
Ko sta atoma daleč narazen, šibko interagirata. Ob približevanju lahko privlak jeder do elektronov znižuje energijo, pri zelo majhni razdalji pa močno naraste odboj jedro–jedro in elektron–elektron.
Ravnovesna dolžina vezi je pri minimumu potencialne energije. Za pretrganje vezi moramo dovesti energijo, ker sistem premaknemo iz tega minimuma. Dolžina in energija vezi sta povezani, vendar nista ista količina.
Ionska vez je lastnost celotne mreže
V ionskem kristalu navadno ni ene izolirane „molekule NaCl“. Kationi in anioni tvorijo razsežno mrežo, njena stabilnost pa izhaja iz vsote elektrostatskih interakcij številnih sosedov.
Prenos elektrona med izoliranima atomoma lahko sam po sebi zahteva energijo. Stabilnost kristala moramo obravnavati skupaj z ionizacijsko energijo, elektronsko afiniteto in veliko stabilizacijo ob nastanku mreže.
Kovalentna vez pomeni skupno elektronsko gostoto
V kovalentni vezi elektroni zasedajo stanja, razširjena čez več kot eno jedro. Lewisov par je zelo uporabno računovodstvo, dejanska elektronska gostota pa izhaja iz valovne funkcije celotne molekule.
Večji red vezi je pogosto povezan s krajšo in močnejšo vezjo, na primer v nizu C–C, C=C, C≡C. To je trend, ne preprosta univerzalna enačba, saj vpliva tudi kemijsko okolje.
Elektronegativnost opisuje polarizacijo, ne ostre meje
Če se atoma razlikujeta v elektronegativnosti, se skupna elektronska gostota premakne proti bolj elektronegativnemu atomu. Nastanejo delni naboji in dipolni moment vezi.
Ni ene temeljne vrednosti Δχ, ki bi kovalentno vez nenadoma spremenila v ionsko. Značaj vezi je kontinuum, v trdni snovi pa je pomembna celotna elektronska struktura.
Lewisove strukture in oktet imajo meje
Lewisove strukture dobro pokažejo valenčne elektrone, nevezne pare in formalne naboje. Resonanca pomeni, da več risb lahko predstavlja eno delokalizirano stanje, ne hitro preklapljajoče molekule.
Oktetno pravilo odpove pri delcih z lihim številom elektronov, elektronsko revnih spojinah ter številnih spojinah elementov tretje periode in prehodnih kovin. Model moramo izbrati glede na vprašanje. Zato sta pri presoji vezi pomembnejša energija in elektronska gostota kot mehanska uvrstitev v eno samo kategorijo.
Rešeni primeri
HCl
Cl privlači skupno gostoto močneje kot H, zato je vez H–Cl polarna.
Rešitev
C=C in C–C
Večji red vezi med istima atomoma navadno pomeni krajšo in močnejšo vez.
Rešitev
NaCl v kristalu
Stabilnost izhaja iz celotne ionske mreže, ne iz izoliranega para Na⁺–Cl⁻.
Rešitev