Kemijski element · referenčna stran

79Au

Zlato

Zlato je kemijski element z atomskim številom 79 (Au), v 6. periodi, 11. skupini in bloku d. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s1.

Atomsko število79

Standardna atomska masa196.966570(4)

Skupina11

Perioda6

Blokd

Elektronska konfiguracija[Xe] 4f14 5d10 6s1

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Pri prehodnih elementih v kemiji sodelujejo elektroni zunanje s-lupine in bližnjih d-orbital. To omogoča več oksidacijskih stanj, tvorbo kompleksov ter raznolike magnetne in katalitske lastnosti.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s1. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Zlato je malo reaktivna kovina, vendar tvori spojine predvsem v oksidacijskih stanjih +1 in +3, tudi komplekse, pomembne v kemiji in tehnologiji materialov.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 19.3 g/cm³. Tališče je 1 337 K (1 064 °C). Vrelišče je 3 243 K (2 970 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Nakit, Elektronika in Vesoljska tehnologija.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Nakit

Zlato se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Elektronika

Zlato je v tej uporabi pomemben zaradi svojih električnih, elektrokemijskih ali polprevodniških lastnosti. Natančna vloga je odvisna od kemijske oblike in zgradbe materiala.

Vesoljska tehnologija

Zlato se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 11. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Paladij, Srebro, Kadmij, Platina, Zlato, Živo srebro. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevprehodna kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 1

Gostota19.3 g/cm³

Tališče1 337 K (1 064 °C)

Vrelišče3 243 K (2 970 °C)

Elektronegativnost po Paulingu2.54

Prva ionizacijska energija890.1 kJ/mol

Elektronska afiniteta222.7 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Zlato oziroma materiali, ki ga vsebujejo, so bili znani že v antiki, dolgo pred sodobno atomsko teorijo. Današnji kemijski element je enolično opredeljen z atomskim številom 79.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 196.966570(4). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Zlato ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.