Elektronika
Silicij je v tej uporabi pomemben zaradi svojih električnih, elektrokemijskih ali polprevodniških lastnosti. Natančna vloga je odvisna od kemijske oblike in zgradbe materiala.
Silicij je kemijski element z atomskim številom 14 (Si), v 3. periodi, 14. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ne] 3s2 3p2.
Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.
Elektronska konfiguracija atoma je [Ne] 3s2 3p2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Silicij je v naravi veliko pogostejši v spojinah kot v prostem stanju. Ključni so silicijev dioksid, silikati in alumosilikati; čist silicij pa je temeljni polprevodniški material.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 2.329 g/cm³. Tališče je 1 688 K (1 415 °C). Vrelišče je 3 538 K (3 265 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Elektronika, Sončne celice in Posebna stekla.
Silicij je v tej uporabi pomemben zaradi svojih električnih, elektrokemijskih ali polprevodniških lastnosti. Natančna vloga je odvisna od kemijske oblike in zgradbe materiala.
Silicij je v tej uporabi pomemben zaradi svojih električnih, elektrokemijskih ali polprevodniških lastnosti. Natančna vloga je odvisna od kemijske oblike in zgradbe materiala.
Silicij oziroma njegove spojine so tu pomembne zaradi optičnih, svetlobnih, mehanskih ali keramičnih lastnosti. Lahko vplivajo na barvo, prosojnost, emisijo svetlobe, lom ali trdnost materiala.
Element leži v 3. periodi in 14. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Bor, Ogljik, Dušik, Aluminij, Silicij, Fosfor. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Silicij je povezano z imenom Jöns Jacob Berzelius. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Standardna atomska masa je podana kot interval [28.084, 28.086]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.
Silicij ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.