Znanstvene raziskave
Francij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Francij je kemijski element z atomskim številom 87 (Fr), v 7. periodi, 1. skupini in bloku s. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Rn] 7s1.
Elementi 1. skupine imajo en elektron v zunanji zasedeni lupini. Pri alkalijskih kovinah se ta elektron razmeroma zlahka odda, zato so značilni ioni +1 in velika reaktivnost.
Elektronska konfiguracija atoma je [Rn] 7s1. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Tališče je 300 K (26.9 °C). Vrelišče je 923K (676.9 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave.
Francij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Element leži v 7. periodi in 1. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Cezij, Barij, Francij, Radij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Francij je povezano z imenom Marguerite Perey. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Francij nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.
Francij nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.
Francij je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.