Kemijski element · referenčna stran

56Ba

Barij

Barij je kemijski element z atomskim številom 56 (Ba), v 6. periodi, 2. skupini in bloku s. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Xe] 6s2.

Atomsko število56

Standardna atomska masa137.327(7)

Skupina2

Perioda6

Bloks

Elektronska konfiguracija[Xe] 6s2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Elementi 2. skupine imajo dva valenčna elektrona. Zemljoalkalijske kovine običajno tvorijo ione +2 in njihove lastnosti se znotraj skupine spreminjajo postopno.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 6s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 3.51 g/cm³. Tališče je 1 000 K (726.9 °C). Vrelišče je 2 118 K (1 845 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Oprema za medicinsko slikanje, Vrtalne tekočine in Pirotehnika.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Oprema za medicinsko slikanje

Barij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Vrtalne tekočine

Barij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Pirotehnika

Barij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 2. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Rubidij, Stroncij, Itrij, Cezij, Barij, Francij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevzemljoalkalijska kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 18 · 8 · 2

Gostota3.51 g/cm³

Tališče1 000 K (726.9 °C)

Vrelišče2 119 K (1 845 °C)

Elektronegativnost po Paulingu0.89

Prva ionizacijska energija502.8kJ/mol

Elektronska afiniteta13.95 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Barij je povezano z imenom Carl Wilhelm Scheele. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 137.327(7). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Barij ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.