Kemijski element · referenčna stran

Fluor

Fluor je kemijski element z atomskim številom 9 (F), v 2. periodi, 17. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: plinasto. Elektronska konfiguracija: [He] 2s2 2p5.

Atomsko število9

Standardna atomska masa18.998403162(5)

Skupina17

Perioda2

Blokp

Elektronska konfiguracija[He] 2s2 2p5

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Halogeni imajo sedem valenčnih elektronov. Pogosto sprejmejo en elektron ali tvorijo eno kovalentno vez, zato je pri njih zelo značilno oksidacijsko stanje −1.

Elektronska konfiguracija atoma je [He] 2s2 2p5. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Prosti fluor tvori zelo reaktivne molekule F₂. V spojinah najpogosteje nastopa kot fluorid F⁻; pomembni so fluoridi, vodikov fluorid in zelo stabilne vezi C–F.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje plinasto. Gostota je navedena kot 1.696 g/L. Tališče je 53.54 K (-219.6 °C). Vrelišče je 85.03 K (-188.1 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Fluoropolimeri, Fluoridi v zobozdravstvu in Kemija urana.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Fluoropolimeri

Fluor se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Fluoridi v zobozdravstvu

Fluor se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Kemija urana

Fluor se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 2. periodi in 17. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Helij, Kisik, Fluor, Neon, Žveplo, Klor. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevdvoatomska nekovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturiplinasto

Elektronske lupine2 · 7

Gostota1.696 g/L

Tališče53.54 K (-219.6 °C)

Vrelišče85.03 K (-188.1 °C)

Elektronegativnost po Paulingu3.98

Prva ionizacijska energija1 681 kJ/mol

Elektronska afiniteta328.2 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Fluor je bil kot poseben element prepoznan že v 19. stoletju, vendar je bil zaradi izjemne reaktivnosti dolgo zelo težko izolirati. Henri Moissan je elementarni fluor uspešno izoliral leta 1886.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 18.998403162(5). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Fluor ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.