Merjenje
Živo srebro se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Živo srebro je kemijski element z atomskim številom 80 (Hg), v 6. periodi, 12. skupini in bloku d. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: tekoče. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s2.
Pri prehodnih elementih v kemiji sodelujejo elektroni zunanje s-lupine in bližnjih d-orbital. To omogoča več oksidacijskih stanj, tvorbo kompleksov ter raznolike magnetne in katalitske lastnosti.
Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Živo srebro je pri sobni temperaturi tekoča kovina. Tvori spojine v oksidacijskih stanjih +1 in +2 ter z mnogimi kovinami tvori amalgame.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje tekoče. Gostota je navedena kot 13.53 g/cm³. Tališče je 234.3 K (-38.8 °C). Vrelišče je 629.9 K (356.7 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Merjenje, Svetilke in Kemijska sinteza.
Živo srebro se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Živo srebro oziroma njegove spojine so tu pomembne zaradi optičnih, svetlobnih, mehanskih ali keramičnih lastnosti. Lahko vplivajo na barvo, prosojnost, emisijo svetlobe, lom ali trdnost materiala.
Živo srebro ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.
Element leži v 6. periodi in 12. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Srebro, Kadmij, Indij, Zlato, Živo srebro, Talij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Zgodovina elementa Živo srebro vključuje prepoznavanje njegove posebne kemijske identitete, pripravo dovolj čistega vzorca in poznejšo umestitev v periodni sistem po atomskem številu 80.
Standardna atomska masa je 200.592(3). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.
Živo srebro ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.