Kemijski element · referenčna stran

84Po

Polonij

Polonij je kemijski element z atomskim številom 84 (Po), v 6. periodi, 16. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4.

Atomsko število84

Standardna atomska masabrez standardne atomske mase

Skupina16

Perioda6

Blokp

Elektronska konfiguracija[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 9.196 g/cm³. Tališče je 527 K (253.9 °C). Vrelišče je 1 235 K (961.9 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave, Toplota radioaktivnega razpada in Zgodovina.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Znanstvene raziskave

Polonij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Toplota radioaktivnega razpada

V tej uporabi so pomembne jedrske lastnosti določenih izotopov elementa Polonij. Uporaba je vezana na točno določen izotop in zahteva specializiran nadzor materiala ter sevanja.

Zgodovina

Polonij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 16. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Antimon, Telur, Jod, Bizmut, Polonij, Astat. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevpostprehodna kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 6

Gostota9.196 g/cm³

Tališče527 K (253.9 °C)

Vrelišče1 235 K (961.9 °C)

Elektronegativnost po Paulingu2

Prva ionizacijska energija812.2kJ/mol

Elektronska afiniteta136 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Polonij je povezano z imenom Pierre Curie. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Polonij nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.

Polonij nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Polonij je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.