Kemijski element · referenčna stran

82Pb

Svinec

Svinec je kemijski element z atomskim številom 82 (Pb), v 6. periodi, 14. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p2.

Atomsko število82

Standardna atomska masa[206.14, 207.94]

Skupina14

Perioda6

Blokp

Elektronska konfiguracija[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 11.34 g/cm³. Tališče je 600.6 K (327.5 °C). Vrelišče je 2 022 K (1 749 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Baterije in akumulatorji, Zaščita pred sevanjem in Gradbeništvo.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Baterije in akumulatorji

Svinec se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Zaščita pred sevanjem

V tej uporabi so pomembne jedrske lastnosti določenih izotopov elementa Svinec. Uporaba je vezana na točno določen izotop in zahteva specializiran nadzor materiala ter sevanja.

Gradbeništvo

Svinec se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 14. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Indij, Kositer, Antimon, Talij, Svinec, Bizmut. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevpostprehodna kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 4

Gostota11.34 g/cm³

Tališče600.6 K (327.5 °C)

Vrelišče2 022 K (1 749 °C)

Elektronegativnost po Paulingu1.87

Prva ionizacijska energija715.6 kJ/mol

Elektronska afiniteta34.42 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Svinec oziroma materiali, ki ga vsebujejo, so bili znani že v antiki, dolgo pred sodobno atomsko teorijo. Današnji kemijski element je enolično opredeljen z atomskim številom 82.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je podana kot interval [206.14, 207.94]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.

Svinec ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.