Kemijski element · referenčna stran

Kalij

Kalij je kemijski element z atomskim številom 19 (K), v 4. periodi, 1. skupini in bloku s. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ar] 4s1.

Atomsko število19

Standardna atomska masa39.0983(1)

Skupina1

Perioda4

Bloks

Elektronska konfiguracija[Ar] 4s1

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Elementi 1. skupine imajo en elektron v zunanji zasedeni lupini. Pri alkalijskih kovinah se ta elektron razmeroma zlahka odda, zato so značilni ioni +1 in velika reaktivnost.

Elektronska konfiguracija atoma je [Ar] 4s1. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 0.890g/cm³. Tališče je 336.8 K (63.7 °C). Vrelišče je 1 032 K (758.9 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Proizvodnja gnojil, Biologija, Mila in Kemijske baze.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Proizvodnja gnojil

Kalij ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Biologija

Kalij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Mila

Kalij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Kemijske baze

Kalij ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 4. periodi in 1. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Natrij, Magnezij, Kalij, Kalcij, Rubidij, Stroncij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevalkalijska kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 8 · 1

Gostota0.890g/cm³

Tališče336.8 K (63.7 °C)

Vrelišče1 032 K (758.9 °C)

Elektronegativnost po Paulingu0.82

Prva ionizacijska energija418.8 kJ/mol

Elektronska afiniteta48.38 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Kalij je povezano z imenom Humphry Davy. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 39.0983(1). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Kalij ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.