Kemijski element · referenčna stran

12Mg

Magnezij

Magnezij je kemijski element z atomskim številom 12 (Mg), v 3. periodi, 2. skupini in bloku s. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Ne] 3s2.

Atomsko število12

Standardna atomska masa[24.304, 24.307]

Skupina2

Perioda3

Bloks

Elektronska konfiguracija[Ne] 3s2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Elementi 2. skupine imajo dva valenčna elektrona. Zemljoalkalijske kovine običajno tvorijo ione +2 in njihove lastnosti se znotraj skupine spreminjajo postopno.

Elektronska konfiguracija atoma je [Ne] 3s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 1.738 g/cm³. Tališče je 923 K (649.9 °C). Vrelišče je 1 363 K (1 090 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Zlitine, Pirotehnika in Biologija.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Zlitine

Magnezij se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.

Pirotehnika

Magnezij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Biologija

Magnezij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 3. periodi in 2. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Litij, Berilij, Natrij, Magnezij, Kalij, Kalcij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevzemljoalkalijska kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 2

Gostota1.738 g/cm³

Tališče923 K (649.9 °C)

Vrelišče1 363 K (1 090 °C)

Elektronegativnost po Paulingu1.31

Prva ionizacijska energija737.7 kJ/mol

Elektronska afiniteta—

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Magnezij je povezano z imenom Joseph Black. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je podana kot interval [24.304, 24.307]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.

Magnezij ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.