Kemijski element · referenčna stran

17Cl

Klor

Klor je kemijski element z atomskim številom 17 (Cl), v 3. periodi, 17. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: plinasto. Elektronska konfiguracija: [Ne] 3s2 3p5.

Atomsko število17

Standardna atomska masa[35.446, 35.457]

Skupina17

Perioda3

Blokp

Elektronska konfiguracija[Ne] 3s2 3p5

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Halogeni imajo sedem valenčnih elektronov. Pogosto sprejmejo en elektron ali tvorijo eno kovalentno vez, zato je pri njih zelo značilno oksidacijsko stanje −1.

Elektronska konfiguracija atoma je [Ne] 3s2 3p5. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Prosti klor tvori molekule Cl₂. Kloridi so zelo pogosti, klor pa lahko tvori tudi kisikove spojine v več pozitivnih oksidacijskih stanjih.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje plinasto. Gostota je navedena kot 3.2 g/L. Tališče je 172.2 K (-100.9 °C). Vrelišče je 239.1 K (-34.04 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Čiščenje vode, PVC in Kemijska sinteza.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Čiščenje vode

Klor ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

PVC

Klor se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Kemijska sinteza

Klor ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 3. periodi in 17. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Kisik, Fluor, Neon, Žveplo, Klor, Argon. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevdvoatomska nekovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturiplinasto

Elektronske lupine2 · 8 · 7

Gostota3.2 g/L

Tališče172.2 K (-100.9 °C)

Vrelišče239.1 K (-34.04 °C)

Elektronegativnost po Paulingu3.16

Prva ionizacijska energija1 251 kJ/mol

Elektronska afiniteta348.6 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Klor je povezano z imenom Carl Wilhelm Scheele. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je podana kot interval [35.446, 35.457]. Naravni vzorci se lahko nekoliko razlikujejo v izotopski sestavi, zato ena sama decimalna vrednost ne bi prikazala dejanske raznolikosti.

Klor ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.