Kemijski element · referenčna stran

50Sn

Kositer

Kositer je kemijski element z atomskim številom 50 (Sn), v 5. periodi, 14. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Kr] 4d10 5s2 5p2.

Atomsko število50

Standardna atomska masa118.710(7)

Skupina14

Perioda5

Blokp

Elektronska konfiguracija[Kr] 4d10 5s2 5p2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Razporeditev valenčnih elektronov določa, kako atom tvori vezi, katere ione lahko tvori in zakaj je po kemijskih lastnostih podoben sosednjim elementom v periodnem sistemu.

Elektronska konfiguracija atoma je [Kr] 4d10 5s2 5p2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 7.365 g/cm³. Tališče je 505.1 K (231.9 °C). Vrelišče je 2 875 K (2 602 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Spajke, Prevleke in Bron.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Spajke

Kositer se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.

Prevleke

Kositer se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Bron

Kositer se v tej uporabi pojavlja kot sestavina kovin ali zlitin, kjer vpliva na mehanske lastnosti, korozijsko odpornost, temperaturno obstojnost ali način obdelave materiala.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 5. periodi in 14. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Galij, Germanij, Arzen, Indij, Kositer, Antimon. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevpostprehodna kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 18 · 4

Gostota7.365 g/cm³

Tališče505.1 K (231.9 °C)

Vrelišče2 875 K (2 602 °C)

Elektronegativnost po Paulingu1.96

Prva ionizacijska energija708.6 kJ/mol

Elektronska afiniteta107.3 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Zgodovina elementa Kositer vključuje prepoznavanje njegove posebne kemijske identitete, pripravo dovolj čistega vzorca in poznejšo umestitev v periodni sistem po atomskem številu 50.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 118.710(7). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Kositer ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Nevarnosti so odvisne od kemijske oblike elementa, odmerka in načina izpostavljenosti. Čisti element, njegovi ioni in spojine imajo lahko zelo različne biološke in okoljske učinke, zato je treba preveriti podatke za dejansko uporabljeno snov.