Kemijski element · referenčna stran

85At

Astat

Astat je kemijski element z atomskim številom 85 (At), v 6. periodi, 17. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5.

Atomsko število85

Standardna atomska masabrez standardne atomske mase

Skupina17

Perioda6

Blokp

Elektronska konfiguracija[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Halogeni imajo sedem valenčnih elektronov. Pogosto sprejmejo en elektron ali tvorijo eno kovalentno vez, zato je pri njih zelo značilno oksidacijsko stanje −1.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Tališče je 575 K (301.9 °C). Vrelišče je 610 K (336.9 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave, Jedrska medicina in Kemijska sinteza.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Znanstvene raziskave

Astat se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Jedrska medicina

V tej uporabi so pomembne jedrske lastnosti določenih izotopov elementa Astat. Uporaba je vezana na točno določen izotop in zahteva specializiran nadzor materiala ter sevanja.

Kemijska sinteza

Astat ali njegove spojine sodelujejo v kemijskih procesih kot reagent, katalitsko aktivna sestavina ali surovina. Njihov pomen izhaja iz reaktivnosti in stabilnosti pri danih pogojih.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 17. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Telur, Jod, Ksenon, Polonij, Astat, Radon. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevpolkovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 7

Gostota—

Tališče575 K (301.9 °C)

Vrelišče610 K (336.9 °C)

Elektronegativnost po Paulingu2.2

Prva ionizacijska energija899 kJ/mol

Elektronska afiniteta233 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Astat je povezano z imenom Dale R. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Astat nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.

Astat nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Astat je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.