Delovanje ščitnice
Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Jod je kemijski element z atomskim številom 53 (I), v 5. periodi, 17. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Kr] 4d10 5s2 5p5.
Halogeni imajo sedem valenčnih elektronov. Pogosto sprejmejo en elektron ali tvorijo eno kovalentno vez, zato je pri njih zelo značilno oksidacijsko stanje −1.
Elektronska konfiguracija atoma je [Kr] 4d10 5s2 5p5. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.
Prosti jod nastopa kot I₂. V spojinah so pogosti jodidi in kisikove spojine joda, element pa lahko dosega več pozitivnih oksidacijskih stanj.
Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 4.933 g/cm³. Tališče je 386.8 K (113.7 °C). Vrelišče je 457.4 K (184.2 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.
V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Delovanje ščitnice, Prehrana, Antiseptiki in Fotografija.
Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.
Element leži v 5. periodi in 17. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Selen, Brom, Kripton, Telur, Jod, Ksenon. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.
Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.
Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Jod je povezano z imenom Bernard Courtois. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.
Standardna atomska masa je 126.90447(3). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.
Jod ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.
Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.