Kemijski element · referenčna stran

53I

Jod

Jod je kemijski element z atomskim številom 53 (I), v 5. periodi, 17. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Kr] 4d10 5s2 5p5.

Atomsko število53

Standardna atomska masa126.90447(3)

Skupina17

Perioda5

Blokp

Elektronska konfiguracija[Kr] 4d10 5s2 5p5

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Halogeni imajo sedem valenčnih elektronov. Pogosto sprejmejo en elektron ali tvorijo eno kovalentno vez, zato je pri njih zelo značilno oksidacijsko stanje −1.

Elektronska konfiguracija atoma je [Kr] 4d10 5s2 5p5. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Prosti jod nastopa kot I₂. V spojinah so pogosti jodidi in kisikove spojine joda, element pa lahko dosega več pozitivnih oksidacijskih stanj.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 4.933 g/cm³. Tališče je 386.8 K (113.7 °C). Vrelišče je 457.4 K (184.2 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Delovanje ščitnice, Prehrana, Antiseptiki in Fotografija.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Delovanje ščitnice

Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Prehrana

Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Antiseptiki

Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Fotografija

Jod se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 5. periodi in 17. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Selen, Brom, Kripton, Telur, Jod, Ksenon. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevdvoatomska nekovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 18 · 7

Gostota4.933 g/cm³

Tališče386.8 K (113.7 °C)

Vrelišče457.4 K (184.2 °C)

Elektronegativnost po Paulingu2.66

Prva ionizacijska energija1 008 kJ/mol

Elektronska afiniteta295.2 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Jod je povezano z imenom Bernard Courtois. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Standardna atomska masa je 126.90447(3). Vrednost opisuje značilno izotopsko sestavo naravnega zemeljskega materiala in ni masa enega določenega atoma.

Jod ima vsaj en stabilen izotop. Izotopi imajo enako število protonov in zato pripadajo istemu elementu, razlikujejo pa se v številu nevtronov in atomski masi.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Prosti element ali njegove reaktivne spojine so lahko jedke ali strupene. Tveganje je močno odvisno od kemijske oblike, koncentracije in načina izpostavljenosti.