Kemijski element · referenčna stran

88Ra

Radij

Radij je kemijski element z atomskim številom 88 (Ra), v 7. periodi, 2. skupini in bloku s. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: trdno. Elektronska konfiguracija: [Rn] 7s2.

Atomsko število88

Standardna atomska masabrez standardne atomske mase

Skupina2

Perioda7

Bloks

Elektronska konfiguracija[Rn] 7s2

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Elementi 2. skupine imajo dva valenčna elektrona. Zemljoalkalijske kovine običajno tvorijo ione +2 in njihove lastnosti se znotraj skupine spreminjajo postopno.

Elektronska konfiguracija atoma je [Rn] 7s2. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Element tvori spojine, katerih zgradba in reaktivnost izhajata iz števila valenčnih elektronov, elektronegativnosti in velikosti atoma. Pomembne so predvsem spojine, ki so stabilne v običajnih oksidacijskih stanjih tega elementa.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje trdno. Gostota je navedena kot 5.0g/cm³. Tališče je 1 233 K (959.9 °C). Vrelišče je 1 773K (1 737 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Znanstvene raziskave, Zgodovina in Zgodovina medicine.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Znanstvene raziskave

Radij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Zgodovina

Radij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Zgodovina medicine

Radij se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 7. periodi in 2. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Cezij, Barij, Francij, Radij. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevzemljoalkalijska kovina

Agregatno stanje pri sobni temperaturitrdno

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 8 · 2

Gostota5.0g/cm³

Tališče1 233 K (959.9 °C)

Vrelišče1 773K (1 737 °C)

Elektronegativnost po Paulingu0.9

Prva ionizacijska energija509.3 kJ/mol

Elektronska afiniteta9.6485 kJ/mol

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Radij je povezano z imenom Pierre Curie. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Radij nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.

Radij nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Radij je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.