Kemijski element · referenčna stran

86Rn

Radon

Radon je kemijski element z atomskim številom 86 (Rn), v 6. periodi, 18. skupini in bloku p. Referenčno agregatno stanje pri sobni temperaturi: plinasto. Elektronska konfiguracija: [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6.

Atomsko število86

Standardna atomska masabrez standardne atomske mase

Skupina18

Perioda6

Blokp

Elektronska konfiguracija[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6

Elektronska zgradba

Kaj usmerja kemijsko obnašanje

Žlahtni plini imajo zapolnjeno zunanjo elektronsko lupino. Zaradi tega so pri običajnih pogojih praviloma slabo reaktivni, čeprav težji člani skupine lahko tvorijo nekatere spojine.

Elektronska konfiguracija atoma je [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6. Število in energija valenčnih elektronov vplivata na tvorbo vezi, pogosta oksidacijska stanja in podobnost s sosednjimi elementi.

Kemijske oblike

Spojine, ioni in materiali

Kot žlahtni plin je element v prostem stanju enoatomski in malo reaktiven. Pri težjih članih skupine so kljub temu možne nekatere spojine, zlasti z zelo elektronegativnimi elementi.

Fizikalno obnašanje

Agregatno stanje in fazni prehodi

Pri sobni temperaturi je referenčno agregatno stanje plinasto. Gostota je navedena kot 9.73 g/L. Tališče je 202 K (-71.15 °C). Vrelišče je 211.5 K (-61.65 °C). Na izmerjene vrednosti lahko vplivajo tlak, čistost vzorca in kristalna zgradba.

Pojavljanje in uporaba

Kje se element pojavlja in čemu služi

V praksi se s tem elementom srečujemo predvsem na področjih: Geologija, Zdravje in Znanstvene raziskave.

V praksi

Konkretni primeri uporabe

Geologija

Radon se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Zdravje

Radon se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Znanstvene raziskave

Radon se na tem področju uporablja zaradi kombinacije svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Konkretna vloga je odvisna od oblike elementa, čistosti in zahtev posamezne uporabe.

Položaj v periodnem sistemu

Kaj pokažejo sosednji elementi

Element leži v 6. periodi in 18. skupini. Med njegovimi dejanskimi sosedi v periodnem sistemu so na primer: Jod, Ksenon, Astat, Radon, Tenesin, Oganeson. Primerjava sosedov pomaga razumeti spremembe atomskega polmera, ionizacijske energije, valenčnih elektronov in načina vezave.

Referenčni podatki

Fizikalne in atomske lastnosti

Razvrstitevžlahtni plin

Agregatno stanje pri sobni temperaturiplinasto

Elektronske lupine2 · 8 · 18 · 32 · 18 · 8

Gostota9.73 g/L

Tališče202 K (-71.15 °C)

Vrelišče211.5 K (-61.65 °C)

Elektronegativnost po Paulingu—

Prva ionizacijska energija1 037 kJ/mol

Elektronska afiniteta—

Vrednosti se nanašajo na element ali nevtralni atom, kjer je to smiselno. Fizikalni podatki so lahko odvisni od alotropske oblike, tlaka in pogojev merjenja.

Zgodovina

Odkritje in prepoznavanje

Odkritje oziroma prepoznavanje elementa z imenom Radon je povezano z imenom Friedrich Ernst Dorn. Prepoznavanje elementa, priprava čistega vzorca in poznejša določitev njegovega atomskega števila niso nujno potekali istočasno.

Izotopi in atomska masa

Kako izotopska sestava spreminja številke

Radon nima standardne atomske mase. Za ta element ni značilne naravne izotopske mešanice, iz katere bi lahko izračunali stabilno povprečno vrednost.

Radon nima stabilnega izotopa. Njegovi izotopi so radioaktivni, zato so pri meritvah in delu z elementom pomembni razpolovni časi in načini razpada.

Varnost

Ravnanje in izpostavljenost

Radon je radioaktiven. Delo zahteva radiološke ukrepe, prilagojene konkretnemu izotopu, aktivnosti, vrsti sevanja in kemijski obliki snovi.